ALKOHOL

ALKOHOL IN NJEGOV VPLIV NA ČLOVEKA

Alkoholna pijača je (NIJZ, 2014) vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2% čistega alkohola. V različnih alkoholnih pijačah je različna količina čistega alkohola (in sicer: pivo 4-5%, vino,10-14% in žgane pijače od 40-50%).

Alkohol deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost. Na  ljudi vpliva različno. Vpliv je odvisen od količine popitega alkohola, hitrosti pitja, starosti, spola, telesnega zdravja, razpoloženja, …

Takojšnji učinek se pojavi v nekaj minutah in traja dokler je alkohol v telesu, iz telesa pa izloči v 8-10 urah, odvisno od zaužite alkoholne pijače.V majhnih količinah  daje občutek sproščenosti. Ocena, da je alkohol poživilo je napačna.

 

Alkohol je v resnici zaviralec osrednjega živčnega sistema in zaradi tega se  povečujejo možnosti za:

  • nesreče v prometu in na delu zaradi spremenjene pozornosti in upočasnjene odzivnosti,
  • pogostejše reagiranje v afektu in s tem povezana nesoglasja doma in na delovnem mestu,
  • upad miselne in telesne sposobnosti.

Dolgotrajno uživanje alkohola se odraža v posledicah, ki se kažejo na telesnem in duševnem zdravju, na družinskem, socialnem in ekonomskem področju. 

 

Dolgoročno pitje (po NIJZ in SOPA) vliva na zdravstveno tveganje za:

  • okvaro jeter, trebušne slinavke, želodca,
  • povišan krvni tlak,
  • popuščanje srca,
  • možgansko kap,
  • bolezni živčevja,
  • duševne motnje (živčnost, potrtost, nespečnost, motnje spomina, demenco),
  • zasvojenost z alkoholom,
  • rakaste spremembe v ustih, grlu, požiralniku, jetrih, debelem črevesu in dojki.

DEFINICIJA ALKOHOLIZMA

WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) navaja, da je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihičnih in socialnih motenj. V splošnem pa moramo za diagnozo alkoholizma zadostiti vsaj trem od šestih simptomov:

  • abstinenčni sindrom ali odtegnitveno stanje (v primeru pomanjkanja alkohola),
  • zvišana toleranca (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja),
  • zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola,
  • težave pri obvladovanju pitja,
  • vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam.

Človeka, za katerega veljajo navedene značilnosti, poimenujemo alkoholik.

 

Pomembne značilne spremembe alkoholikovega značaja (Ramovš, 1981) so:

  • alkohol postane središče njegovega življenja
  • pomanjkanje samodiscipline in izgubljanje čuta za odgovornost,
  • nagnjenost k lažem in dvojni morali,
  • sebičnost,
  • čustvena otopelost,
  • površnost in prepirljivost,
  • izgubljanje stika z realnostjo,
  • opuščanje vloge v družini,
  • omejenost interesov, …

 

VZROKI PITJA ALKOHOLA

Kot se splošno zaznava je alkohol v Sloveniji družbeno sprejemljiv. Strokovnjaki navajajo, da Slovenija spada med »mokre kulture«, saj je ob nacionalnih družbenih dogodkih alkohol sestavni del praznovanj.

Ljudje pijejo tudi iz različnih osebnih  vzrokov: iz družabnega namena, iz navade, ob praznovanjih, po opravljenem delu, ob doseženih uspehih, za večjo sproščenost, pogosto pa tudi ob razočaranjih in za pozabo.

Dr. Bogdan Polajnar, univ. dipl. psih. (2019) navaja vzroke omamljanja, ki izhajajo iz človeka. Meni, da večajo potrebo po omami: 

  • prevzete družinske navade in vzorci pitja ter tekoče stresne stresne situacije in za čustvene bolečine
  • osebnostne značilnosti in situacije (lastnosti, značaj, čustvene zaprtosti, motnje, bolezni..),
  • pretekli vplivi primarne družine in vloge staršev, kar je zahtevalo prilagoditve otrok,
  • družbeni vplivi in vpetost posameznika vanje (partnerska neujemanja, neustrezna služba, pivski prijatelji, ne-individualnost).

 

VPLIV ALKOHOLA NA DELO

Zaradi vplivov alkohola kot so spremenjena zaznava, upočasnjeni refleksi, več tveganja in zmanjšana pazljivost je ogrožena varnost pri delu in povečujejo se možnost nezgod. Na začetku se odvisniki od alkohola še bolj trudijo s prizadevnim delom in na ta način prekrivajo svoje pitje, kar ne gre dolgo.

Kmalu se pojavita tudi nezbranost in samovoljnost. Zaradi opijanja na delovnem mestu ali drugih prekrškov, ki izhajajo iz pomanjkanja odgovornosti, tveganja,  upornost in podobno, so odvisniki pogosto tudi disciplinsko obravnavani in marsikdo izgubi službo. S tem ni prizadet samo odvisnik, temveč tudi družina.

Dolgotrajno uživanje alkohola vpliva tudi na zdravje človeka, zaradi česar se v podjetju povečujejo bolniški izostanki z dela in pride do spremenjenih zdravstvenih zmožnosti za opravljanje dela. Temu sledijo invalidski postopki in omejitve ter potrebna nadomeščanja s strani delodajalca. S tem se močno večajo stroški delodajalca.

 

VPLIV ALKOHOLA NA DRUŽINSKE ODNOSE

Družina, kjer je prisotno prekomerno pitje, funkcionira prilagojeno. V družini ni več jasnih vlog in prevzemanja odgovornosti. Otroci so v takšnih družinah  čustveno preobremenjeni, prikrajšani za brezskrbno mladost in pogosto za pomoč družini prevzemajo različne vloge odraslih (od tolažnikov, zagovornikov, …).  

Partnerji alkoholika dolgo časa naivno mislijo, da bodo vplivali na partnerjevo spremembo in ko to ne gre, se običajno vdajo v situacijo. Takemu odnosu pravimo soodvisnost , kjer gre za vrsto odnosa, ko se neodvisni partner v veliki meri usmeri na partnerjevo življenje (kje je, kaj počne, s kom je, kaj naj stori, da mu bo všeč, kako naj mu ustreže), svoje življenje in potrebe pa postavi v ozadje. Globoko v sebi pa imajo tovrstni partnerji notranjo praznino, želje po ljubljenosti, sprejetosti.

Kot navaja izr. prof. dr. Jože Ramovš (Ramovš, 1981) se najprej pojavi deformacija družine. Sprva problem skrivajo in ne težijo k učinkoviti rešitvi. Zatem za prekrivanje realne situacije preidejo v fazo izolacije, ko se odtujijo od prijateljev in znancev. Nato pride do dezorganizacije družine, ko trezni partner začne postavljati pogoje. Če z njimi ne uspe, se družina reorganizira in trezni partner prevzame še vlogo alkoholika, alkoholik pa postane nezaželen. To je običajno pomemben dejavnik odločitve za zdravljenje. Če se partner ne odloči za zdravljenje, družina tako funkcionira naprej, velikokrat razpade.  

Soodvisnosti se partnerji odvisnika odrešijo, ko skozi razumevanje in terapijo začutijo lastno praznino, najdejo njene vzroke in se z njimi soočijo. Od tedaj dalje partnerji alkoholikov nočejo več živeti odvisniškega življenja.

ZDRAVLJENJE ALKOHOLIZMA IN UREJANJE

Za vključitev v zdravljenje mora biti prisotna vsaj začetna motivacija alkoholika, ne le za abstinenco, ampak tudi za reševanje problemov in za spremembo življenja. Tej motivaciji so namenjeni pripravljalni programi, ki se običajno izvajajo na Centrih za socialno delo ali v društvih, ki se ukvarjajo s problematiko odvisnosti. Namen začetne obravnave odvisnikov je, da spoznajo in priznajo svojo nemoč pred alkoholom, da vsaj delno uvidijo situacijo in posledice pitja in so pripravljeni sprejeti pomoč.  

Poznamo več vrst urejanj od bolnišničnih, zunaj bolnišničnih zdravljenj, pa tudi urejanje v komuni. Terapevti PB Begunje razložijo, da je program zdravljenja  zasnovan tako, da omogoča pacientom spoznavanje in sprejemanje svoje bolezni, spoznavanje sebe in svojih potencialov za spremembe svojih vedenj pri reševanju posledic odvisnosti in problemov v življenju ter za aktivno ustvarjanje in sprejemanje odgovornosti v odnosih z bližnjimi. Pri zdravljenju sodelujejo tudi svojci; če živi pacient v partnerskem odnosu, je sodelujoči svojec partner. Terapevti s svojimi strokovnimi izkušnjami vsakemu pacientu nudijo oporo in ga vzpodbujajo k aktivnemu spreminjanju in osebnostni rasti.  Za bolnišnično zdravljenje je potrebna napotnica izbranega zdravnika. Na enakih principih so osnovane tudi druge oblike zdravljenja alkoholizma.

Po zaključenem zdravljenju se zdravljenci vključijo v KZA, AA ali kako  drugo podporno skupino, kjer poteka nadaljnja rehabilitacija.

 

 

 

LITERATURA:

  • Jože Ramovš (1981) : Alkoholno omamljen, Mohorjeva družba
  • Bogdan Polajnar (2019): Razumevanje zasvojenosti, delovno gradivo
  • Aleksander Može (dopolnjena izdaja 2015): Odvisnost od alkohola in zdravljenje, založba Bogataj
  • Slavko Ziherl (1989) Kako se upremo alkoholu, Mladinska knjiga
  • Zora Košir Zupan (1998): Pot od zasvojenosti do urejenega odnosa, diplomsko delo
  • https://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moj-zivljenjski-slog/alkohol
  • https://www.sopa.si/dejstva-o-alkoholu/vzorci-pitja-alkohola/nov-about-subpage-subpage-3/
  • https://www.nijz.si/sl/osnovna-dejstva-o-alkoholu NIJZ 24.9.2014
  • https://www.druzinska-terapija.com/kaj-so-soodvisni-odnosi/17.5.2018
  • https://www.zvd.si/media/medialibrary/2017/10/Zavod_za_varstvo_pri_delu_RDV_5_2016_Kako pdf
  • Spletna stran PB Begunje: https://www.pb-begunje.si/?m=00200082